Portfolio Masonry Boxed

Strategija za

strategija-za-nova-delovna-mesta

klik za povečavo

V Mariboru že nekaj časa deluje programska skupina, ki v imenu mestne občine, skupaj z univerzo, pripravlja regionalni razvojni program.

Cilj projekta je vzpostaviti model za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ki bo ustvaril 15.000 delovnih mest.

Dvigniti konkurenčnost in vzpostaviti pogoje
»Bistvo projekta je povezati vse inštitucije, gospodarstvo in nevladne organizacije pri pripravi projekta, ki bo dvignil in usposobil gospodarstvo v celotni podravski regiji. Osnovni cilj pa je dvigniti konkurenčnost in vzpostaviti pogoje, da bodo podjetja in ostali ekonomski modeli lahko funkcionirali na tem območju. Rezultat vsega tega naj bi bila nova delovna mesta z visoko ali vsaj večjo dodano vrednostjo do leta 2020,” je pojasnila Natalija Postružnik, ki jo je župan Andrej Fištravec pooblastil za vodenje skupine.

Ker je bilo podobnih strategij, ki so obljubljale visoke številke novih delovnih mest, v preteklosti že kar nekaj, članice programske skupine poudarjajo, da tokrat ne gre za strategijo, pač pa za akcijski načrt.

Skupina načrtuje oblikovanje modela, na osnovi katerega bodo nastajala mala in srednje velika podjetja, ki bo nudil pomoč velikim podjetjem za ohranitev obstoječih delovnih mest, privabljal domače in tuje investitorje, predvsem pa povezoval blagovne znamke, podjetja in nevladne organizacije za skupne nastope doma in v tujini ter grajenje grozdov, ki manjkajo v celotni vzhodni Sloveniji, ne le v Podravju.

Primer dobre prakse v tujini
Primer dobre prakse je sosednji avstrijski Vulkanland ob slovenski meji. To je namreč primer, kako se lahko majhne podeželske občine, ki so bile pred desetletjem opredeljene kot najmanj razvito in brezperspektivno področje v Avstriji s premišljeno politiko razvoja razvijejo v prepoznavno turistično regijo.

Programska skupina pa se vsaj za zdaj ne želi opredeljevati do tega, katere so tiste panoge, ki bi v regiji morale vzcveteti za dosego tolikšnega števila novih delovnih mest. Sicer pa je po neuradnih informacijah država že definirala pet prioritetnih področij, zdaj pa naj bi se tudi odločala o specializacijah za posamezno regijo. “Na nas pa je, da pripravimo dovolj močno zgodbo in vsebino, s katero bomo vlado prepričali, da je to prava smer. To se bo v naslednjih treh ali štirih mesecih tudi izoblikovalo v dialogu z vsemi vpletenimi,” je še napovedala vodja projekta, ki namerava kandidirati za finančna sredstva v prihodnji finančni perspektivi.

Skupini se je že pridružilo kar nekaj izkušenih ljudi
Ožji ekipi se je po njenih besedah zdaj pridružilo že kar nekaj ljudi, je mednarodna, v njej pa s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo tudi ljudje, ki so pisali in zdaj udejanjajo strategije za območja kot je Singapur ali Dubaj. Tudi iz srečanj, ki jih imajo doslej z župani in gospodarstveniki vidijo, da obstaja velik posluh in interes ter iskrena želja, da se načrti uresničijo.

STA

Vir: www.maribor24.si

Challenge:Future

univerza-v-mariboru-challenge-future

klik za povečavo

Vir: www.um.si

Naučena nemoč

združenje-manager

Pod planinami, na sončni strani Alp, leži majhna deželica, polna ljubezni. Ljudje v njej so marljivi in pridni. V to deželo se zgrinjajo črni oblaki globalizacijske krize in deželo napolni nemir … kdo je kriv … a slovenski rešitelj spi pod Peco// ’šverca’ sol v daljne dežele ali pa si skrbi zatakne za klobuk in poje o dobri volji. Pridni in marljivi pa še kar čakamo … ”Nimamo mentalitete Tine Maze, da hočemo biti prvi v čemerkoli že počnemo. Naš problem torej ni naša majhnost, ampak naša ozkost,« je na konferenci Zlati kamen ob izboru najprodornejše slovenske občine marca letos poudaril dr. Peter Kraljič.

Tako ljubeči zapadejo počasi tudi v osebno stanje nemoči. Mentaliteta »večne žrtve – ni pomembno, kaj počnem, ne morem vplivati in ne morem spremeniti«. Ta koncept naučene nemoči, ki jo je razvil Martin Seligman, razloži, kako nas zunanji dejavniki: osebe, dejanja, dogajanja pripeljejo do stanja, v katerem odnehamo – ker so nas dosedanje izkušnje naučile, da ne gre in se ne da. Te izkušnje so globoko zasidrane v nas: ko smo bili otroci, so nas jih naučili starši ali učitelji, kasneje partnerji ali sodelavci (nadrejeni, podrejeni …).

Kaj torej kot voditelj (ali dober vodja) lahko naredim?

Najprej se vprašajmo, kaj je pomembneje: poznati problem ali rešitev. Seveda rešitev, boste rekli. Potem spodbujajmo takšno vedenje pri svojih zaposlenih, ki išče rešitve. Pohvalimo jih in ob tem upoštevajmo izsledke raziskave o psiholoških lastnostih Slovencev Janka Museka. Zanimiv primer, kako je možen drugačen pristop, je na zadnji konferenci Competa prejšnji teden dal dr. Aleksander Zadel: kaj je bolj smiselno: ure in ure preživeti v pogajanjih s sindikati carinikov, se boriti za vsak cent in ne popustiti do zadnjega … ali najeti coache, ki bodo v nekaj mesecih za npr. 50, 60 evrov na posamezno ´seanso´ teh 400 carinikov pripeljali do rešitve, ki bo ustrezna zanje – nekateri bodo odprli lastno podjetje in zaposlili še koga izmed kolegov, drugi bodo šli kmetovati, tretji bodo uresničili svoje mladostne sanje … Ali ni to potem za državo bistveno nižji strošek (in hkrati dodana vrednost), hkrati pa bi bili ljudje bolj zadovoljni in srečni?

Kot je rekel Einstein: delati iste stvari (pogajanja) na isti način (stavka) in pričakovati drugačen rezultat (ohranitev zaposlitve) je definicija neumnosti. Ali če damo v jezik managerjev: delati iste stvari (pritiskati na zaposlene) na isti način (»če ne boste delali več, boste izgubili službo«) in pričakovati drugačen rezultat (večjo produktivnost), je neumnost. In kakšna je potem rešitev za ljubljeno deželo? Sprememba lahko pride le od mene. Tebe. Vsakega posameznika. Če bo(m) videl smisel v delu. »Če bo(m) dobil povratno informacijo, kaj je(sem) storil dobro, kaj naj spremeni(m) in kdaj bo ´žur´, pravi dr. Zadel.

Izgorelost namreč ne prihaja od preveč dela, kot se zmotno misli, ampak od dela, ki ga opraviš zaman.

Mag. Natalija Postružnik, Zavarovalnica Maribor
Članica Združenja Manager

Članek je bil kot uvodnik objavljen v aprilskih e-novicah Združenja Manager.

Vir: zdruzenje-manager.si

Nočni obisk

radio-slovenija-nočni-obisk-oddaja

radio-slovenija-nočni-obisk-oddaja

Vir: radioprvi.rtvslo.si

Predavanje

Kako je modra miss prodala več kaska 2

Kako je modra miss prodala več kaska 2

Vir: ZM

Celoten pdf si lahko ogledate tukaj >>

Gangnam style…

Gangnam-style-Turški-vpadi-Linija-preobrazbe

Natalie C. Postružnik

Danes sem pesniško razpoložena. In ker je jutri praznik mojega mesta, ker je zunaj sonce in pri nas izvajajo skrbni pregled, ker imamo na cestah po Mariboru 24-urni nadzor, bo ta zapis na blogu GVIN.com posvečen mojemu Mariboru (in okolici). Z ljubeznijo J.

Gangnam style

OK, to si zasluži malce več razlage. Pa gremo po vrsti. Kaj je gangnam style, veste. Če ne, še niste eden od 500 milijonov obiskovalcev youtuba, ki si je ta spot korejskega performerja že ogledal. Če je všeč ali ne meni osebno, je nebistveno. Očitno nekaj na njem že mora biti, če je pol milijarde ljudi ocenilo, da je vredno klikniti na videospot. Razlogu, zakaj si je gangam style prislužil mesto v tej kolumni, pa botruje izvedba ideje mladih, da pripravijo priredbo te fantastične uspešnice za promocijo meni sosednje vasi (pardon, občine). Združili so idejo, popularnost, napredek in tradicijo in nastal je profesionalno izdelan promocijski spot. Bravo, mladina, čestitam. Torej se da. Ko si mlad in poln idej. Ko si še ne postavimo kletke z omejitvami. Kot (mladi) sloni z verigo.

Zakaj vedno Maribor?

V Mariboru imamo novo pridobitev (pa to ni bistveno). Seveda govorim o dejstvu, da smo v dobrem dnevu in pol merjenja hitrosti po Mariboru ‘pridelali’ 5000 prekrškarjev. V 150-ih dneh bo – ob takšnem tempu – investicija, vredna 30 milijonov evrov, izplačana. Torej smo zelo nedisciplinirani in nas je potrebno umiriti. Zaupanje je dobro, kontrola je še boljša, je rekel Lenin. Povsem v duhu z novimi izsledki cele veje raziskav o zavzetosti zaposlenih in večji dodani vrednosti; o vodenju ljudi in motivaciji; o svobodnem pristopu in kreativnosti; npr. tudi o konceptu, poimenovanem Tigrov preskok, katerega avtorja bomo v Sloveniji lahko spremljali 16. novembra.

Reakcija: Maribor ‘united’ – v pičlem dnevu in pol s(m)o se Mariborčani organizirali pri zbiranju podpisov za peticijo proti merjenju hitrosti, zbrali čez 2500 podpisov … zagorel je prvi steber-radar … Pravijo, da je Maribor že od turških vpadov vedno začetek sprememb.

Marko Pogačnik, slovenski kipar, razlaga, da potekajo čez Slovenijo tri energetska polja: čez Ljubljano linija blaginje, preko Primorske linija kreativnosti in skozi Maribor linija preobrazbe. Tako postaja marsikaj jasneje. Tudi stavek, ki ga marsikdo izreka te dni, da bo Maribor odločal o zmagovalcu naslednjih predsedniških volitev … Tudi to, zakaj se vse začne prav v »mojem« Mariboru … razen seveda šole za razmišljanje, ki v Mariboru ne najde svojega mesta.

Bistvo je očem prikrito

Prioritete so torej jasne: Ko v Mariboru govorimo (samo) še o semaforjih in nogometu (jeee, jutri je spet tekma z rivali iz Ljubljane … 25. pa se spopademo mednarodno), pa se v Mariboru odvijajo povsem druge zgodbe … ena zavarovalnica se prodaja (oprostite mi uporabo trpnika v tem stavku), ena banka napoveduje odpuščanje med 50 do 70 odstotkov zaposlenih, druga banka lovi kapitalsko ustreznost, menjava se vodstvo največjega mariborskega medija …

Pravijo, da v življenju ni naključij. Da se vse zgodi natanko takrat, ko se mora zgoditi. Sem morda ironična? Sem morda sarkastična? Moraliziram? Da, deloma.

A z namenom. Prebudimo se. V odličnem voditeljstvu je jasno: postavite prioritete, vodite z zgledom, posvetite se tistemu, kar resnično šteje. „Aus Kontrolle wird Vertrauen, aus Distanz wird Nähe, aus Mitarbeiterführung Menschenführung.« (Namesto nadzora bo zaupanje, namesto oddaljenosti bližina, namesto vodenja sodelavcev vodenje ljudi), pravi Patrick D. Cowden, avtor ideje o Tigrovem preskoku.

Tako je tudi v zasebnem življenju. Radarji torej niso bistveni. In tudi tekma, najsi bo še tako zanimiva in odločujoča, ne.

Torej, kaj je bistveno?

Vir: Gvin.com